• Slovenščina
  • Magyar
  • English
  • Deutsch

Samooskrba gospodinjstev z električno energijo

EKO sklad je koncem aprila letošnjega leta objavil nov Javni poziv, s katerim želi pomagati gospodinjstvom pri samooskrbi z električno energijo. Pomoč je podana v obliki nepovratnih sredstev, torej v obliki subvencij. Celotna višina sredstev, namenjenih za samooskrbo, znaša 3.000.000 evrov. Javni poziv je bil objavljen v Uradnem listu RS št.: 18/17, našli pa ga boste tudi na spletnih straneh EKO sklada in sicer pod oznako 49 SUB – SOOB17.

Samooskrba z električno energijo pomeni, da gospodinjstvo pokriva svojo celoletno porabo električne energije iz lastne sončne elektrarne. Tozadevna Uredba Vlade Republike Slovenije namreč omogoča, da iz lastne sončne elektrarne, postavljene na streho stanovanjske hiše ali pomožnega objekta, pokrivamo porabo naših gospodinjskih aparatov, naprav za ogrevanje oziroma hlajenje stavbe in tudi porabo našega električnega avtomobila.

Bistveno pri tem je, da bo naša sončna elektrarna priklopljena na javno omrežje. To hkrati tudi pomeni, da elektrarna ne bo potrebovala AKU baterij, saj bo neporabljen del proizvedene električne energije poslan v javno omrežje. Na sončen dan bo ustrezno dimenzionirana sončna elektrarna proizvedla bistveno več električne energije, kot jo naše gospodinjstvo porabi. Ponoči, ko ni sonca in zaradi tega tudi naša elektrarna ne obratuje, pa del podnevi oddanih viškov skorajda brezplačno »vzamemo nazaj« iz električnega omrežja. Podobna je situacija med poletnimi in zimskimi meseci. V poletnih mesecih proizvedene viške električne energije pošljemo v javno omrežje, le te pa pozimi smemo skorajda brezplačno porabiti, plačati moramo le minimalne prispevke.

V kolikor je bila naša letna poraba električne energije večja od proizvedenih količin, bomo razliko morali kupiti in seveda tudi plačati po veljavnem ceniku. V kolikor pa  bo naša letna proizvodnja večja od porabljenih količin, pa bo z naše strani neporabljena energija ostala v javnem omrežju. Le to bo distributer prodal drugim kupcem, nam pa za to ne bo plačal nobenega nadomestila. Zaradi tega moramo našo elektrarno dimenzionirati tako, da bo njena letna proizvodnja čim bolj enaka naši letni porabi.

Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi letno okoli 3.200 kWh električne energije. Tako gospodinjstvo bi potrebovalo za samooskrbo sončno elektrarno moči 3,3 kW. V primeru modulov, sestavljenih iz monokristalnih sončnih celic, bi znašala skupna površina le teh 21 m2.

Letna poraba gospodinjstva, ki je razen gospodinjskih aparatov opremljeno še s toplotno črpalko za ogrevanje stanovanja in pripravo tople sanitarne vode, znaša v povprečju 9.500 kWh. Navedeno količino električne energije bo možno proizvesti z elektrarno moči 9 kW, pri kateri pa bo  za postavitev sončnih modulov potrebno imeti na razpolago  63 m2 dobro osončene strehe. Za pravilno delovanje sončne elektrarne je namreč  izrednega pomena tudi nemoteno sončno obsevanje. Eventualna senca sosednjih hiš, dreves in tudi dimnika ima negativen vpliv na delovanje. Pred postavitvijo modulov je obvezno preveriti ustreznost in tudi statiko strehe. Strokovno usposobljena oseba naj torej preveri ali bo obstoječa strešna konstrukcija vzdržala dodatne obremenitve zaradi teže sončnih modulov.

Razen navedenega je pomembna tudi usmerjenost površine strehe, kamor bomo postavili sončne module in pa tudi naklonski kot. Največ električne energije bomo proizvedli  pri strehah usmerjenih proti jugu, z naklonskim  kotom med 30 in 35 stopinj.

Sončna elektrarna moči 9 kW nas bo stala okoli 12.000 evrov. Informativni izračun pokaže, da bo pri sedanjih cenah električne energije vračilna doba te elektrarne med 10 in 11 leti, življenjska doba elektrarne pa znaša 25 do 30 let. Iz navedenega lahko sklepamo, da nam bo lastna elektrarna vsaj 15 let skorajda brezplačno oskrbovala naše gospodinjske aparate in tudi toplotno črpalko za ogrevanje stanovanja in pripravo tople vode.

V primeru samooskrbe z električno energijo moramo posodobiti tudi merilno opremo. Sedanji števec delovne energije meri le v eni smeri, to je v smeri nakupa. S postavitvijo lastne elektrarne postanemo proizvajalec električne energije in s tem bomo to energijo tudi oddajali v javno omrežje. Zaradi tega moramo imeti dvosmerni števec delovne energije, ki bo meril tako oddajo, kot tudi prevzem iz javnega električnega omrežja. Meritev je enotarifna, obračunsko obdobje pa na letnem nivoju.

Pomembno je poudariti, da sončna elektrarna deluje povsem avtomatično. V primeru okvar v javnem električnem omrežju se samodejno odklopi od tega omrežja, v primeru ponovne normalizacije stanja v omrežju pa se ponovno samodejno priključi na javno omrežje. To pomeni, da je lahko lastnik sončne elektrarne bilo kdo, ni torej potrebno biti strokovnjak s področja elektrotehnike. Pomanjkljivost sončnih elektrarn brez AKU baterij pa je v tem, da v primeru okvare v javnem omrežju ostanejo naši porabniki, kljub lastni elektrarni, brez oskrbe z električno energijo.

Prosilci subvencije morajo upoštevati tudi to, da Javni poziv navzgor omejuje  moč elektrarne. Navidezna moč elektrarne je lahko največ 11 kVA. Višina subvencije znaša 20 procentov priznanih stroškov, vendar ne več kot 180 evrov na kVA inštalirane moči. Vse podrobnosti glede samooskrbe z električno energijo boste našli na spletnih straneh EKO sklada. Brezplačne nasvete, pomoč in tudi informativni izračun pa nudimo tudi v naši ENSVET pisarni, v Lendavi na Kranjčevi 4, v prostorih bivše lekarne. Prosimo, da vaš obisk predhodno najavite na telefonsko številko 02 577 25 00, to je na telefonsko številko sprejemne pisarne naše občine.

 

                                                                                                          Energetski svetovalec mreže ENSVET

                                                                                                                 mag. Evgen Gömbös, udie

Foto: www.soncneelektrarne.com