Vladimirja smo ujeli na enotedenskem obisku doma v Lendavi, kamor se rad vrača iz Izraela, kjer živi in dela že štiri leta. Izjemno študiozen, zvedav in odprtega duha je bil že v zgodnji mladosti, tako je vzporedno vpisal kar dve fakultetni smeri, farmacijo in biokemijo, ter iz obeh tudi diplomiral. Po študiju v Ljubljani se je podiplomsko izobraževal in živel v Bonnu, Saarbrücknu in Jeruzalemu. Študijsko prakso iz farmacije je opravil v Beogradu. Služboval je v Ljubljani, Lendavi, Linzu in Bad Radkersburgu. Na delo v lendavski lekarni ima zelo lepe spomine.
Judovstvo, judovska religija, filozofija so mu bili blizu že v osnovni šoli. Knjiga Rodovina Muškat Izaka B. Singerja je ena njegovih najljubših knjig, ki jo je našel na knjižni polici svoje tete Alenke Kekec Galič. Ob tem se je sam začel učiti hebrejskega jezika, ki ga danes tekoče govori, saj je to njegov vsakodnevni jezik. Kasneje je postal član nadzornega odbora Judovske skupnosti Slovenije in član judovske ortodoksne skupnosti Bet Izrael v Zagrebu, kar si šteje v veliko čast.
Vladimir odlično obvlada nemščino, angleščino, madžarščino in hebrejščino (tudi strokovne izpite iz farmacije je glede na aktualno zaposlitev naredil v treh jezikovnih različicah, slovenski, nemški in hebrejski). Njegovo elokvenco, izjemno spretnost zapisa (petka za spis pri Liji ni iz trte zvita) duhovitih zgodb iz življenja v Izraelu lahko beremo na blogu »Pisma iz Izraela«. Sam knjige najraje bere v srbskem in slovenskem jeziku.
Vladimir pravi, da je njegova druga domovina Izrael, čudovita dežela, polna tisočletne tradicije, bogate zgodovine in presenetljivih kulturno-zgodovinskih spomenikov in hkrati zelo demokratična, odprta, konglomerat različnih narodov, preplet verstev in v bistvu mnogo bolj liberalna družba kot si Evropejci predstavljamo.Gordana Kuić: Bajka o Benjaminu Baruhu
Benjamin Baruh je bil sefarski Jud, ki je z družino živel na današnjem območju Travnika v Bosni. Bil je zdravilec, alkimist, farmacevt, zdravnik, vse po malo. Svoje življenjsko delo je posvetil zdravilnim rastlinam, ter njihovi neprecenljivi moči v zdravljenju tako fizičnih kot duševnih tegob. Knjiga združuje dve moji veliki ljubezni: farmacijo in judovstvo.
Gordana Kuić: Vonj po dežju na Balkanu (Miris kiše na Balkanu)
Resnična zgodba, ki se dogaja v začetku dvajsetega stoletja v tradicionalni sefardski judovski družini v Sarajevu. Pet sester Salom (izvorni priimek je Levi) živi izpred svojega časa. Laura, Nina, Klara, Rivka in Blanka. Laura se ukvarja s pisanjem in postane prva feministka na Balkanu. Nina odpre modistični salon v centru Sarajeva sama brez kakršnegakoli moškega zaledja. Za povrh se poroči s Srbom pravoslavne vere. Klara sledi Nini, a hitro zapusti za njo zadušljivo Sarajevo in se poda v širni svet-brez moške podpore. Rivka postane Balerina, kar je za tiste čase nekaj nepojemljivega za žensko iz konzervativne judovske sredine. Blanka več let živi »na koruzi« s Srbom Markom, z njim preživi strahote vojne. Kljub hudemu nasprotovanju družbe je vsaka od sester šla s srcem svojo pot. Pa čeprav je bila cena zelo visoka.
Isaac Bashevis Singer: Rodovina Muškat
Knjiga je umeščena v konec devetnajstega in začetek dvajsetega stoletja v zelo dinamično, ortodoksno judovsko okolje na Poljskem. Skozi osebne pripoved članov rodovine Muškat avtor knjige na mojstrski način prikaže za druge zaprto judovsko življenje v Vzhodni Evropi. Sredine, ki jih danes srečamo le še v posameznih »enklavah« v ZDA in v določenih mestih/mestnih predelih v Izraelu.
Deborah Feldman: Unorthodox
Knjiga je dostopna v angleškem in nemškem jeziku
V New York-u živi v popolnoma svojem svetu, ločenem od drugačne okolice skupnost satmarskih hasidskih Judov. Satmarji veljajo za ene najbolj strogih ultraortodoksinih judovskih ločin. Obiskujejo izključno svoje šole, v vsakodnevni uporabi govorijo jidiš saj je hebrejščina sveti jezik in tako prepovedana za »posvetno« uporabo. Moški lep del dneva preživijo v ješivah (judovskih verskih šolah), ženske skrbijo za košer gospodinjstvo in rojevajo otroke v velikih količinah. Deborah (hebrejsko Dvora) odrašča z očetom in starimi starši. Zelo hitro se poroči. Poroke so dogovorjene. Njen odprt duh, razgledanost in vedoželjnost jo utesnjujejo v nazadnjaškem okolju. Uspe se ločit in s sinom »pobegniti« v Evropo, v Berlin. Po tej resnični zgobi je posnet tudi film z istim imenom.
Sami Michael: Eine Trompete im Wadi
Izvirnik v hebrejščini: Hacocra bewuadi. חצוצרה בוואדי
Knjiga je iz hebrejskega prevedena v nemški in angleški jezik.
Sami Michael je izraelski pisatelj iraških korenin. V severnoizraelskem mestu Haifa živi mešano judovsko in arabsko (krščansko in muslimansko) prebivalstvo. Aleks je ole hadaš (novi emigrant) iz Rusije, ki igra trobento. Najame majhno podstrešno stanovanje pri arabski družini v četrti Wadi Nisnas. Med Aleksom in Arabko Hudo prične delovati kemija, ki vodi v resno ljubezensko razmerje. Le-to pa zaradi arabsko-izraelskega konflikta nima veliko možnosti.
