Lendava znova zaživela kot stičišče kulturne dediščine, folklore, kulinarike in druženja – v povorki 60 skupin, več kot 700 nastopajočih in več kot 40 vozov
Lendava, 29. avgust 2026 – Lendava je znova zaživela v znamenju 47. Lendavske trgatve, ene največjih in najbolj prepoznavnih etnološko-kulinaričnih prireditev v regiji ter osrednjega dogodka Festivala Vinarium. Tradicionalna povorka je letos zabeležila največje število doslej prijavljenih skupin: sodelovalo je 60 skupin z več kot 700 nastopajočimi, skozi mesto pa se je popeljalo tudi več kot 40 vozov. Domačim udeležencem so se pridružili gostje iz Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Srbije, letošnja prireditev pa je poseben poudarek namenila plesu ter slovenskemu, madžarskemu, avstrijskemu, hrvaškemu, srbskemu in romskemu kulturnemu izročilu.
Pisana povorka skozi staro mestno jedro
Osrednji del Lendavske trgatve je bila tradicionalna etnološka povorka, ki je ob 14. uri krenila iz Slomškovega naselja in se skozi staro mestno jedro pomaknila do osrednjega prireditvenega prostora. Povorko so odprli člani Društva ljubiteljev konjev, ki že več kot dve desetletji skrbijo za ohranjanje konjeniške dediščine. Posebno mesto v njihovem delovanju ima tradicija husarjev, zato so sprevod simbolično odprli konjeniki v uniformah po vzoru nekdanje husarske enote Esterházy.
Za njimi so se zvrstili Kulturno društvo Lendava, Društvo mažoretk Bakovci in Prekmurska godba Bakovci, ustanovljena leta 1928, ki letos praznuje 98 let neprekinjenega delovanja.
Pomemben del povorke je bil namenjen vinogradniški tradiciji. Na posebni kočiji so se predstavile 29. Vinska kraljica Slovenije Nika Martinčič, lendavska vinska kraljica Tia Tonković in prekmurska vinska kraljica Nuša Horvat. Društvo vinogradnikov Čentiba je v Lendavo povabilo številne predstavnike vinskih redov in združenj iz širšega karpatskega prostora, med njimi goste iz Slovenije, Madžarske, Srbije in Hrvaške.
Župan Občine Lendava Janez Magyar je po povorki poudaril: »Hvaležen sem vsem, ki so sodelovali v povorki in prikazali naše stare običaje, tudi na humoren in vesel način. Še posebej me veseli izjemen obisk; mislim, da je letošnje leto rekordno tudi po številu udeležencev povorke. Vsepovsod smo videli nasmejane obraze in to je najpomembneje. Želimo si, da ljudje iz Lendave odnesejo lepe spomine, saj nam prav njihovo zadovoljstvo daje zagon za prihodnje Lendavske trgatve.«
Živa dediščina na več kot 40 vozovih
Pomemben del povorke so bili prikazi nekdanjega življenja, dela in običajev, s katerimi društva in krajevne skupnosti skrbijo, da etnološka dediščina ne ostaja zgolj zapisana v knjigah in muzejskih zbirkah, ampak živi pred očmi obiskovalcev.
Mestna skupnost Lendava in Društvo zbirateljev Pomurja Lindva sta s prikazom Trgatev po lendavsko – leto 1939 oživila tradicionalno obiranje grozdja, nošenje polnih brent, tlačenje grozdja z bosimi nogami in nekdanji način prešanja. Prizor so dopolnili kmečka oblačila, starinska vinogradniška oprema, glasba in hudomušni igrani vložki.
Kulturno društvo Mostje–Banuta je predstavilo ročno pobiranje krompirja in pripravo tradicionalnih dödöl, Kulturno društvo József Attila Kapca tradicionalno svatbo iz druge polovice 20. stoletja, Krajevna skupnost Dolina tradicionalno trgatev, Genterovci pripravo drv od sekire do motorne žage, Dolnji Lakoš nekdanjo rekrutacijo, Pince žganjekuho, vinogradniki in sadjarji iz Hotize pa martinovanje.
Kot veleva tradicija, so povorko zaključili člani Prostovoljnega gasilskega društva Lendava, ki letos obeležuje 153 let delovanja.
Rekordno število sodelujočih in izjemen obisk
Letošnja povorka je bila po številu prijavljenih skupin največja doslej. V 60 sodelujočih skupinah je nastopilo več kot 700 ljudi, v sprevodu pa je bilo tudi več kot 40 vozov. Dr. Mihael Habjanič Kasaš, vodja Območne izpostave Lendava JSKD, je po zaključku povorke povedal: »Izredno smo veseli, da smo letos že sedeminštiridesetič pripravili Lendavsko trgatev, še posebej zato, ker smo zabeležili največje število doslej prijavljenih skupin. Videli smo zelo pester program, od etnoloških prikazov in vozov do vinskih vitezov. V povorki je sodelovalo več kot 700 nastopajočih. Tudi obisk je bil izjemen – vreme nam je bilo naklonjeno in po moji oceni toliko obiskovalcev še nismo imeli.«
Po zaključku povorke se je ob 16. uri na prireditvenem prostoru med Bello Venezio in Hotelom Cubis začel folklorno-etno festival. Letošnja Lendavska trgatev je prav plesu namenila posebno mesto, skozi program pa so se prepletala slovensko, madžarsko, hrvaško, avstrijsko in romsko plesno ter pevsko izročilo, širši program povorke pa je predstavil tudi srbsko kulturno dediščino.
Tudi župan Janez Magyar je večkulturnost izpostavil kot eno ključnih značilnosti Lendavske trgatve. Kot je poudaril, folklorni festival skozi plesno in pevsko izročilo predstavlja slovensko, hrvaško, madžarsko, srbsko, avstrijsko in romsko kulturo, prav raznolikost Lendave in gostov, ki prihajajo v mesto, pa daje prireditvi poseben značaj.
Najboljši lendavski špricer
Še pred začetkom povorke so razglasili rezultate letošnjega izbora za najboljši lendavski špricer, ki ga pripravlja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Lendava. Strokovna komisija je ocenjevala 23 vzorcev suhih vin, primernih za pripravo špricerja. Vse vzorce je anonimno ocenila petčlanska komisija, končna ocena posameznega vzorca pa je predstavljala povprečje ocen vseh članov. Najbolje ocenjeni vzorci so bili nato še enkrat primerjalno ocenjeni pod oznakami A, B in C. Prvo mesto je osvojila Neli Felső. Drugo in tretje mesto je z dvema različnima vzorcema osvojil Egon Krampač. Priznanja sta nagrajencem podelila župan Občine Lendava Janez Magyar in Marjan Kramberger, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Lendava.
Spominska razstava dr. Jožefa Muršiča
Lendavska trgatev je poleg žive etnološke dediščine ponudila tudi pogled v kulturno zgodovino Lendave. Ob 13. uri so v Muzeju meščanstva na Glavni ulici 52 odprli spominsko razstavo dr. Jožefa Muršiča (1957–2026). Razstavo sta pripravili Galerija – Muzej Lendava in Občina Lendava, odprla pa sta jo dr. Zoltán Képe Lendvai, muzejski svetovalec Galerije – Muzeja Lendava, in župan Janez Magyar.
Dr. Jožef Muršič je bil v lendavskem okolju znan kot odličen kemik in nekdanji tehnični direktor lendavske Nafte, pa tudi kot strasten zbiratelj starin. Leta 2017 je v rojstni hiši v Gornjem Lakošu odprl lastno zbirko z več tisoč predmeti. Po njegovi smrti spomladi letos so se dediči odločili, da del zbirke podarijo Galeriji – Muzeju Lendava.
Muzej je prejel 27 starih koles, velik voz ter več kot 20 predmetov oziroma kosov opreme, povezanih z nekdanjim poljedelskim delom. Med njimi so različna kmetijska orodja in pripomočki ter stroji za čiščenje koruze in rezanje koruznih stebel. Izbor podarjenih predmetov je predstavljen na razstavi.
Dr. Zoltán Képe Lendvai, muzejski svetovalec Galerije – Muzeja Lendava, je ob odprtju poudaril: »Dr. Jožefa Muršiča pozna celotna okolica Lendave, ne samo kot odličnega kemika in nekdanjega tehničnega direktorja lendavske Nafte, ampak tudi kot strastnega zbiratelja starin. Leta 2017 je v svoji rojstni hiši v Gornjem Lakošu odprl lastno zbirko z več tisoč predmeti. Po njegovi smrti so se dediči odločili, da nam podarijo del zbirke, med drugim 27 starih koles, velik voz ter več kot dvajset predmetov in kosov opreme, povezanih z nekdanjim poljedelstvom. Z razstavo se želimo družini Muršič zahvaliti za dragoceno donacijo, obenem pa pokazati, kako pomembno je stare predmete ohranjati in obnavljati ter jih, kadar zanje doma ni več prostora, predati muzejem, kjer jih lahko ohranimo za prihodnje generacije.«
Župan Janez Magyar je pomen razstave povezal predvsem z ohranjanjem spomina na življenje preteklih generacij: »Ta razstava dokazuje, da cenimo svojo žlahtno preteklost. Dr. Jožef Muršič je zbiral in restavriral predmete, ki so jih ljudje zavrgli, ter ustvaril izjemno zbirko. Največja vrednota njegovega dela je, da pripomočke, ki so jih nekoč vsakodnevno uporabljali naši predniki, ohranjamo in predajamo prihodnjim generacijam.« Razstava bo v Muzeju meščanstva na ogled do 15. septembra 2026.
Kulinarika, vino in druženje
Lendavska trgatev se je začela že dopoldne. Ob 10.30 je najmlajše obiskovalce pričakalo Pravljično dvorišče knjižnice, ob 11. uri pa je v Mlinski ulici zadišalo po kulinariki lokalnih društev. Na osrednjem prireditvenem prostoru pri Cubisu so obiskovalce pričakali vol na žaru, bograč, pleskavice, domača tržnica ter program za otroke, ponudbo pa so dopolnjevali lokalni pridelovalci, vinarji in društva.
Za lažje raziskovanje festivalskega dogajanja sta bila organizirana brezplačna turistični vlakec in avtobus, ki sta povezovala mestno jedro s stolpom Vinarium, kjer je potekal dodatni program za otroke.
Festivalski utrip se je začel že na predvečer Lendavske trgatve, v petek, 28. avgusta, z Večerom lendavskih vin v Mestnem parku Roža. Domači vinarji so predstavili svoja vina, ponudbo je dopolnila kulinarika, večer pa koncert Kvarteta Duh s spremljevalno skupino na letnem odru Gledališke in koncertne dvorane Lendava.
Večer v znamenju glasbe in toplozračnih balonov
Pestro dogajanje 47. Lendavske trgatve se je nadaljeval tudi v večernih urah s skupino Zlata žila, na travniku med trgovskim centrom in Dvojezično srednjo šolo Lendava so zbrani prisostvovali vzletu toplozračnih balonov. Osrednji večerni glasbeni dogodek pa je bil nastop legendarne hrvaške skupine Prljavo Kazalište.
47. Lendavska trgatev je tudi letos pokazala, da kulturna dediščina najbolj živi takrat, ko ni zgolj spomin na preteklost, ampak postane skupno doživetje – skozi običaje, ples, pesem, vino in kulinariko ter predvsem skozi ljudi, ki jo ohranjajo in predajajo prihodnjim generacijam.
