Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo.
Kar 75% do 95% ljudi z duševnimi motnjami v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ne more dostopati do sistema skrbi in storitev za duševno zdravje, razmere pa tudi v državah z visokimi dohodki niso veliko boljše, ugotavlja Svetovna federacija za duševno zdravje.
Tudi v Sloveniji so desetletja zanemarjanj privedla do pomanjkljivega sistema skrbi za duševno zdravje, do strukturne stigme in prezrtja potreb po podpori in krepitvi duševnega zdravja. Veliko pomanjkanje specialistov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov in psihiatrov, zakonska neurejenost sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, zakonska neurejenost področja psihoterapije, nedopustno dolge čakalne dobe na prve preglede, slaba dostopnost do psihološke in psihoterapevtske pomoči, je le nekaj težav, s katerimi se soočamo v Sloveniji.
V letu 2018 v Državnem zboru sprejeti Nacionalni program duševnega zdravja 2018 do 2028, Program MIRA, je prvi organiziran in celovit pristop k varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotne populacije, k sistematični preventivi in k celoviti in povezani skrbi za osebe, ki že imajo težave v duševnem zdravju. "Trenutno smo, tudi zaradi posledic epidemije Covid-19, soočeni z dodatnim porastom težav v duševnem zdravju in s še bolj šepajočimi sistemi zdravstva, šolstva in sociale", poudarja Jožica Maučec Zakotnik, dr.med.spec., pobudnica in začetnica Nacionalnega programa za duševno zdravje, Programa MIRA.
Svetovni dan duševnega zdravja je priložnost, da se povežemo, združimo svoje moči in skupaj ukrepamo za odpravljanje neenakosti, da se vsem ljudem zagotovijo pogoji za dobro duševno zdravje. Pri odpravljanju razlik je pomemben vsak med nami, saj lahko vsak po svojih močeh prispeva k temu, da so ljudje s težavami v duševnem zdravju v celoti vključeni v vse sfere življenja.
Vir: www.nijz.si
