75. obletnico deportacije prekmurskih in s tem tudi lendavskih Judov smo danes obeležili s komemorativno spominsko slovesnostjo v sinagogi in polaganjem vencev na judovskem pokopališču. Žrtvam holokavsta sta se poklonila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in Erika Fürst, ki je preživela grozote taborišč in je tako ena redkih pričevalk tistih časov.
Predsednik republik je uvodne besede nagovora posvetil gospe Eriki Fürst, prekmurski Judinji, ki je preživela holokavst: “Ko sem vas po polaganju venca prijel za roko, je bilo kot da bi na prostoru minljivosti prijel za večnost. Na prostoru, ki je hladen, sem iz vaše roke čutil človeško toplino.” Povabil jo je, da se prihodnje leto skupaj udeležita komemorativne pietetne slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau.
Predsednik republike je v nadaljevanju poudaril, da se vse velike morije pričnejo takrat, ko drobni kazalci izključevanja postanejo samoumevni, se na njih navadimo in jih sprejmemo kot družbeno normo. Zato moramo razumeti, kako pomembno je dovolj zgodaj prepoznati izključevanje, nestrpnost in sovraštvo ter biti nanje pozoren. Velika evropska ideja po njegovem mnenju odloča o miru, varnosti in varni prihodnosti naših otrok: “Če jo bomo znali zavarovati tudi takrat, ko bo šibka, poiskati razloge za njeno šibkost in jo kljub temu ohraniti, bomo lahko živeli v miru. Nič ni bolj pomembnega kot prizadevanja za mir.”
Kako je holokavst korenito in za vedno spremenil demografsko, družbeno in kulturno podobo našega mesta, pokrajine in sveta nasploh, je v svojem nagovoru poudaril tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in ob tem izpostavil, da je zgodovinski razvoj Prekmurja svoje prebivalce zaznamoval s širino duha in spoštovanjem drugačnih in drugače mislečih: »Zavestno in odgovorno želimo prenašati breme, ki nam ga je naložila zgodovina 20. stoletja, iz te zgodovine pa izluščiti lekcijo: Nikoli več!«
Na slovesnosti v sinagogi je zbrane v video poslanici nagovoril tudi slovenski rabin Ariel Haddad in ob tej priložnosti poudaril, da je spomin na holokavst obveza za vsakogar, da se kaj takega ne bodo nikoli več ponovilo; ne Judom, ne drugim ljudem, ne verskih skupnostim ali drugim socialnim skupinam. Spominsko slovesnost pa sta sklenila glasbenica Klarisa Jovanivić in kitarist Igor Bezget z recitalom judovskih pesmi.
Pred spominsko slovesnostjo je predsednik Pahor položil venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi. Venec k spomeniku sta položila tudi gospod Janez Magyar, župan Občine Lendava, v imenu Države Izrael pa gospod Ivan Koncut, občinski svetnik.
V času druge svetovne vojne je bila judovska skupnost v Sloveniji najštevilčnejša prav na območju Lendave in Murske Sobote, vendar je zaradi holokavsta takorekoč izginila. Pomemben ostanek dediščine prekmurskih Judov je judovsko pokopališče v Dolgi vasi pri Lendavi. Občina Lendava za judovsko dediščino zgledno skrbi in jo vzdržuje, sinagogo s stalno zbirko o zgodovini dolnjelendavskih Židov in Židovstvo Prekmurja pa je preimenovala v Muzej holokavsta Slovenije.
V Lendavi bomo ob že tradicionalnih in uveljavljenih gestah pripadnosti in spoštljivosti do ohranjanja spominov na pomembne datume (27. januar-Šoa, 26. april-obletnica deportacije in Evropski dan judovske kulture prvo nedeljo v septembru) pristopili tudi k projektu Tlakovci spomina (Stolpersteine), ki ga udejanja nemški umetnik Günter Demnig. Tudi skozi ta projekt, ki ga načrtujemo septembra 2019, bomo na simbolni ravni pred hiše na Glavni ulici v Lendavi ponovno umestili imena njihovih stanovalcev, nekdanjih judovskih lastnikov.
Več fotografij je objavljenih na www.lendavadanes.si. Foto: Tomaž Galič
