Predhodnico današnje cerkve, ki je bila zgrajena ob koncu 12. stoletja, so uničili Tatari. Na začetku 16. stoletja je dal János Bánffy postaviti v severnem delu mesta samostan in ob njem cerkev, ki pa so jo porušili Turki. Ta zgradba je bila po vsej verjetnosti zelo razkošna in veličastna, saj celo Nacionalna galerija v Budimpešti hrani štiri njene reliefe. Današnjo cerkev je dala med leti 1749 in 1751 zgraditi ena izmed ženskih članic plemiške družine Esterházy. Glavni oltar krasi slika svete Katarine Aleksandrijske, zavetnice cerkve. Slika je delo italijanskega slikarja Felixa Barazuttija. Baročno podobo cerkve poudarjajo štirje stranski oltarji. Pod prezbiterijem je dobila mesto kripta, kjer so pokopani nekateri člani rodbine Esterházy. V cerkvi hranijo tudi zlat kelih, ki ga je leta 1608 podaril graščak Kristóf Bánffy. Do leta 1777 je lendavska fara organizacijsko sodila k zagrebški nadškofiji, pozneje pa k sombotelski škofiji. Po 1. svetovni vojni je postala del mariborske oziroma lavantinske škofije, zdaj pa sodi pod murskosoboško škofijo.
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava
Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke
Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti.
Za več informacij si preberite Politika piškotkov.