Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je od leta 2006 slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta, na dan ko je pred sto leti jugoslovanska vojska na ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. Osrednja državna slovesnost se je v soboto odvila v Beltincih, pred tem je bila pred cerkvijo v Beltincih, kjer se je pred natanko sto leti v podporo priključitvi Prekmurja zbralo več kot dvajset tisoč ljudi, darovana slovesna sveta maša.
Osrednjega praznovanja v Beltincih se je udeležil tudi župan Občine Lendave Janez Magyar in sodeloval pri sveti maši pri branju prošenj ter tako zastopal dvojezično, narodnostno mešano območje Prekmurja. Prošnja je bila namenjen duhovniškim poklicem, saj so prav duhovniki dali pomemben pečat dogajanju pred stotimi leti »V preteklosti so se v prekmurskih družinah rodili in zoreli številni duhovni poklici. Tudi danes prebudi v naših družinah mlade, ki se bodo po vzgledu božjega služabnika Danijela Halasa in Alojzija Kozarja popolnoma predali duhovništvu, redovništvu ali misijonarstvu.«
Ob koncu svete maše je zbrane nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je med drugim poudaril, kako čudovito je, da je suverena Slovenija del Evropske unije, saj kot nikoli prej v zgodovini, združena Evropa omogoča sožitje različnih narodov med seboj, znotraj in zunaj državnih meja, kar daje novo perspektivo krepitvi narodne identitete, recimo, madžarske pri nas, ali slovenske v Porabju, narodna povezanost in odrezanost pa postajata mehkejši. »Če bomo Evropejci pametni lahko skupaj ogromno dosežemo, za mir in blaginjo vseh naših otrok. V tem kontekstu in tudi sicer želim posebej poudariti odprtost, strpnost in sožitje kot značajsko vrednost Prekmurcev,« je še povedal predsednik.
Na državni proslavi pred gradom v beltinskem parku je bil slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, ki je v svojem nagovoru orisal pestro zgodovino Prekmurja, poudaril pristnost prekmurskega človeka in napovedal svetlo prihodnost regije.
Obletnico premier vidi tudi kot priložnost za uveljavitev Prekmurja kot območja, kjer v medsebojnem razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki večinskega slovenskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč tudi Judov in Nemcev, ki vsi ohranjajo in krepijo svojo kulturno in civilizacijsko tradicijo ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete za uveljavitev te svojevrstne večkulturne prekmurske družbe in njenih vsestranskih razvojnih potencialov. »Je priložnost, da okrepimo vse, kar nas je in kar nas lahko povezuje tako doma kakor tudi preko meja, kar nas je povezovalo v kulturni zgodovini in nas tudi v današnjem času na številnih področjih ter konkretno dokazuje in potrjuje, da je to mogoče«. Dodal je, da je »naša pravica živeti v miru in sožitju, naša sveta dolžnost pa si za to prizadevati vsak dan.«
Predsedniku Vlade se je župan Občine Lendava posebej zahvalil, da se je v svojem slavnostnem nagovoru spomnil tudi na prizadevanje Lendave, da leta 2025 postane evropska prestolnica kulture, ko je povedal: »To je priložnost, da okrepimo vse, kar nas je povezovalo in kar nas lahko povezuje tako doma kot preko meja, tako v kulturni zgodovini, kot na številnih področjih ter konkretno dokazuje in potrjuje, da je to mogoče ? tudi številni lokalni, regijski in čezmejni projekti, kot je med drugim tudi projekt kandidature Lendave za EPK leta 2025«.
Režiser Primož Ekart in scenarist državne slovesnosti Dušan Šarotar sta na proslavi predstavila zgodbo o Prekmurju 21. stoletja in hkrati zgodbo o povezanosti, kjer igra pomembno vlogo večetnična, več verska, večjezična in večkulturna podoba te pokrajine. Prekmurci s svojo zgodovino dokazujemo, da se prav vse da, in v tem duhu se je proslava ob stoti obletnici tudi zaključila, sklenili so jo mladi 80-članskega mladinskega pevskega zbora, ki so skupaj z Vladom Kreslinom in vsemi nastopajočimi zapeli Vse se da.
Vir: www.gov.si in www.up-rs.si
Foto: Tomaž Galič
