Janez Magyar se je rodil 24. oktobra 1968 v Murski Soboti; do izvolitve za župana Občine Lendava leta 2018 je bil zaposlen v gospodarstvu.
Po končani osnovni šoli v Lendavi je šolanje nadaljeval na Srednji trgovski šolo v Murski Soboti in izobraževanje zaključil leta 1986. Leta 1990 je pridobil še 5. stopnjo izobrazbe za trgovskega poslovodjo, leta 2011 pa diplomiral na Višji strokovni šoli Murska Sobota v izobraževalnem programu ekonomist, smer komercialist.
Njegova prva zaposlitev je bila v Mercator-Univerzal Lendava, kjer se je leta 1986 zaposlil kot prodajalec in po petih letih prevzel samostojno vodenje poslovalnice kot poslovodja. Leta 2003 se je zaposlil v podjetju Kmetijsko gospodarstvo Lendava d.d. kot vodja vinarstva v Grajski kleti Lendava. Leta 2006 je ustanovil svoje podjetje Prekmurec, d.o.o., ki opravlja trgovinsko dejavnost v treh poslovnih enotah. Janez Magyar je leta 2015 prejel tudi nagrado časnika Finance za najboljšega regionalnega podjetnike. Kot podjetnik si je vseskozi prizadeval, da deluje tudi kot aktiven in solidaren občan, državljan.
Z ženo in sinovoma živi v Dolnjem Lakošu. Starši so mu že od majhnega privzgojili delavnost in poštenost. »Sem odprt človek, znam poslušati in prisluhniti ljudem ter pomagati ljudem v stiski. Po naravi sem optimist in pri svojem delu zelo vztrajen. Svoj prosti čas, ki ga je malo, preživljam kar se da aktivno,« pravi.
Za kandidaturo župana se je odločil, ker želi ustvariti kakovostne, dolgoročno koncipirane nastavke in poteze, ki bodo zasledovale kar najširši javni interes na vseh ravneh življenja ter gospodarskega razvoja. Na lokalnih volitvah 2018 je zmagal kot skupni kandidat strank SDS in NSi. Funkcijo župana je opravljal do državnozborskih volitev 2022, ko je bil izvoljen za poslanca iz vrst SDS. Na lokalnih volitvah 2022 je ponovno zmagal kot skupni kandidat strank SDS in NSi.
Kot župan želi svoja znanja in izkušnje iz podjetniškega okolja vključiti predvsem v dejavnosti, ki so ključne za učinkovit razvoj neke družbe, to pa je gospodarstvo in podjetništvo. Zaveda se, da se resnična kakovost neke družbe, standard življenja in odnosov v njej, ne more meriti le z ekonomskimi kazalniki. »Nekatera področja javnega delovanja niso in ne smejo biti predmet izključno ekonomskih meril in logike dobička. Izobraževanje, kultura, sociala, najrazličnejša društva, ranljive skupine, civilna in karitativna združenja ter mnoga druga področja javne sfere zahtevajo od tistih, ki nam je vodenje neke skupnosti zaupano, kar največjo mero pozornosti in posluha. Našo družbo delajo plemenito, solidarno in toplejšo. Tega pa v naših življenjih ni nikoli preveč,« je svoje poglede na razvoj lokalne skupnosti strnil ob začetku županovanja.
