Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava v sodelovanju z drugimi javnimi zavodi in inštitucijami že vrsto let pripravlja sklop dogodkov, ki slavijo spomin na kiparja Györgya Zalo. Spominu slovitega lendavskega rojaka se je poklonil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar.
Tudi letos so se ob počastitvi njegovega rojstva zvrstili številni dogodki in predstavitve. Med že tradicionalne sodijo polaganje vencev pri doprsnem kipu Györgya Zale na trgu, ki nosi njegovo ime in otvoritev likovne razstave umetniških stvaritev učencev dvojezičnih osnovnih in dvojezične srednje šole iz Lendave, ki so sodelovali na natečaju in za svoja dela prejeli priznanja in nagrade. Razstava bo v avli gledališke in koncertne dvorane na ogled do koca meseca aprila. Ob spominskem dnevu so v Centru Banffy predstavili tudi dokumentarni film o Györgyu Zali, avtorice Anasztazie Gál.
György Zala se je rodil 16. aprila 1858 v meščanski družini takratne Dolnje Lendave kot György Mayer. Družina Mayer se je priselila v te kraje v 18. stoletju z Bavarske. Oče je imel tovarno porcelana v Pápi (Madžarska). Mladi György je kmalu izgubil starše. O letih, ki jih je družina preživela v Lendavi, je znanega le malo. Srednjo šolo je končal v Budimpešti, nato pa se vpisal na tehniško fakulteto, s katere pa se je kmalu prepisal na šolo za modeliranje in risanje. Želeč je postati slikar, toda Adolf Huszár ga je zvabil h kiparstvu. Postal je eden najbolj znanih, delovnih in zavzetih kiparjev na prehodu stoletja, ki je v kiparskih stvaritvah utelesil mnoge junaške, a hkrati tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine. Skupaj z madžarskima kiparjema, Alajosem Stróblom in Jánosem Fadruszom, je povzdignil madžarsko kiparstvo na evropsko raven. V dolgoletni plodni in uspešni umetniški karieri sta mu pozirala tudi cesar Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta. Bil je profesor na akademiji, prijateljeval je z umetniško, politično in družbeno elito takratne monarhije, hkrati pa ostal zadržan gospod, katerega zasebno življenje je ostalo neznanka. Njegovo najbolj znano delo je nedvomno milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti. Umrl je 31. julija 1937, pokopan je na pokopališču Kerepeši v Budimpešti.
