Najvzhodnejša točka v Sloveniji in največja krajevna skupnost v občini Lendava Pince Marof-Benica je v soboto, 11. junija 20222, praznovala visok jubilej. Kraj Benica je ob svoji 100. obletnici priredil proslavo, na kateri je kot slavnostni govornik spregovoril Tone Partljič. S svojo prisotnostjo so jih počastili poslanci državnega zbora, župani sosednjih občin in tistih iz prijateljskih mest na Primorskem, častni občani, vodstvo Šiftarjeve fundacije in številni domačini, ki se jih je zbralo več kot 500.
Obmejni kraji in njihovi ljudje so v zgodovini pogosto bili žrtve velike mednarodne politike, sprememb političnih sistemov, meja, kar se je odražalo tudi na zgodovini Lendave. Zgodba Istranov in Primorcev je še nekoliko bolj tragična in turbulentna. Na mirovnih pogajanjih ob koncu prve svetovne vojne so celotno Primorsko pripojili k Italiji, tako so tamkajšnji prebivalci postali brezdomci in begunci, ki so štiri leta preživeli v taborišču Strnišče pri Ptuju, nato so se po prepričevanju agrarnega odbora iz Murske Sobote odločili za odkup agrarne zemlje. Leta 1922 so na nekdanji zemlji vojvode Pála Eszterházyja ustanovili vas Benica. Prvotno veselje 32 družin, ki bodo – četudi daleč od doma – lahko živele skupaj, si pomagale in vzajemno reševale težave, je že naslednje leto skalilo dejstvo, da je na videz velika rodovitna ravnica poplavljena. Poplav, ki so odnese skoraj ves pridelek, ni manjkalo niti v naslednjih letih, tako so jih do leta 1938 doživeli kar trinajst. Ob vsakdanji borbi za preživetje jih je bolelo tudi dejstvo, da jih okoliški domačini niso sprejeli za svoje.
Kmalu so ustanovili osemletno osnovno šolo, začeli so snovati kulturna in športna društva ter osnovali krovno organizacijo Sokoli. Kljub številnim težavam so se borili in nekako shajali, a je prišla naslednja vojna, ko so ponovno izgubili vse, kar so imeli, in ponovno so se znašli v taborišču, tokrat v Sárváru na Madžarskem, od koder so se po koncu vojne vrnili v svoje izropane domove in ponovno začeli z ničle.
O njihovi usodi je bilo v zadnjih dveh desetletjih napisanih nekaj knjig, študij in člankov, pod taktirko znanega novinarja dr. Uroša Lipuščka je nastal dokumentarni film Primorski eksodus, ob jubilejih sta jih obiskala zgodovinar dr. Jože Pirjevec in nedavno preminuli Boris Pahor. Od leta 2010 je na ogled tudi spominska hiša, ki doživeto priča o zgodbah Primorcev in Istranov v Lendavi.
Potomci pred 100 leti priseljenih Primorcev in Istranov so pomemben del barvite podobe Lendave, tako nam priimki Pahor, Pavletič, Krpan, Radikon, Bensa, Budin, Ferletič, Žbogar, Gaberšček zvenijo povsem domače, lendavsko. Tudi hrana, ki so jo prinesli s seboj (češnje, marelice, radič), je postala integralni, celo paradni adut (špargelj) lendavske gastronomske turistične podobe in tudi beseda ´kolonija´ nima več tistega neprijetnega prizvoka.
Potomci beguncev, ki so morali bežati od doma in so svoj novi dom našli na ravnini pod lendavskimi griči, imajo tudi po sto letih močan občutek pripadnosti skupnosti. Še vedno se medsebojno podpirajo, si pomagajo ter ohranjajo tradicijo svojih prednikov, a hkrati soustvarjajo zgodbo uspešne Lendave, med katere sodijo tudi nagrajevana podjetja Artex in Virs.
Podžupan v funkciji župana Občine Lendava Ivan Koncut je ob tej priložnosti pohvalil prizadevanja skupnosti po ohranjanju zgodovinskega spomina in prenašanja tega na mlade rodove, saj je poznavanje lastne zgodovine osnova za načrtovanje kakovostne skupne prihodnosti.
