17. maja 1873 je Mihaly Kakasdi Hajós, mož plemenitih in nesebičnih načel, spodbudil tudi druge sebi podobne someščane, da so se mu pridružili in skupaj ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Lendava. Odvetnik Hajós je bil med prvimi povsod tam, kjer je bilo treba delati za skupno dobro in pri tem, kot pravijo zgodovinski viri, ni skoparil ne s trudom, ne s časom. Angažiranje in pozivanje meščanov za podporo je bila sprejeto z navdušenjem, tako so 25. maja na rednem občnem zboru, ko so sprejeli osnovna pravila lendavskega društva, beležili 120 ustanovnih članov. Ustanovitev lendavskega gasilskega društva je bila iztočnica za poznejše ustanavljanje gasilskih društev tudi v ostalih krajih v Prekmurju.
Prvo prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno v Nemčiji leta 1846, v Sloveniji v Metliki leta 1869 in v ogrskem delu monarhije leta 1870. Zatem so se zlasti v večjih naseljih takratne Ogrske pričela ustanavljati prostovoljna gasilska društva, kmalu za tem leta 1873 pa je bilo ustanovljeno tudi Dolnjelendavsko gasilsko društvo.
Med ustanovitelji društva so bili najpremožnejši meščani, saj si je – kot beremo v pravilniku – moralo društvo za svoje delovanje samo priskrbeti denar, in sicer iz vplačanih dohodkov ustanovnih članov, iz članarine podpornih članov in prostovoljnih prispevkov, zbranih ob praznikih društva. Navdušenje in požrtvovalnost članov je imela za posledico nakup prve brizgalne na ročni pogon in preostale potrebne opreme že v letu ustanovitve, ob čemer so priredili veliko veselico, katere čisti dohodek so namenili za nakup nadaljnje opreme. Kmalu po tem, ko je v Lendavi začel poučevati kot profesor na meščanski šoli, je János Murkovics, ki je bil tudi pomemben skladatelj in godbenik, v okviru društva leta 1881 ustanovil še godbo na pihala. Z ustanovitvijo godbe je gasilsko društvo prevzelo v svoje roke tudi usmerjanje kulturnega življenja, saj so pripravljali tudi gledališke igre in deklamacije. Delovanje godbe je omrtvičila 1. svetovna vojna.
Pod lendavsko požarno območje so spadali kraji Čentiba, Petišovci, Mostje, Banuta, Dolina in Dolga vas. Že ob koncu 19. stoletja so se nakazovale prve težave v delovanju, podobnih nihanj pa je bilo v 150-ih letih še veliko. Ob 40-letnici delovanja so želeli izgraditi gasilski dom, kar pa je preprečila prva svetovna vojna, pa tudi smrt ključne gonilne sile društva, g. Hajósa. Po prvi vojni društvo ni delovalo vse do 1925, sledili so državni ukrepi, ki so zavezovali vse meščane, da morajo pomagati pri gašenju in reševanju, obenem pa so številni požari vzpodbudili vodstvo mesta, da so gasilsko društvo revitalizirali. Društvo se je vključilo v Gasilsko zvezo Jugoslavije in se leta 1930 opremilo z novo motorno brizgalno, nato pa še z orodnim gasilskim vozilom.
V tistem času so posebej pogosti požari bili predvsem na vaseh, kjer so prevladovale lesene, s slamo krite hiše in gospodarska poslopja, nemalokrat pa so Lendavčani gasili tudi na Madžarskem in v Međimurju. Po 2. svetovni vojni je bilo društvo opustošeno tako glede opreme kot kadrov. Avgusta 1945 se je pod vodstvom Štefana Némethyja oblikovala operativna enota, gasilci so ponovno združili moči in kmalu začeli delovati s tremi motornimi brizgalnami ter bili zadolženi tudi za varnost na naftnem polju v Petišovcih. Leta 1950 je poveljstvo prevzel Vilko Frahm in pod njegovim vodstvom je društvo napredovalo in se odlikovalo tudi na tekmovanjih.
Ob 80-letnici društva, leta 1953, so namenu predali tudi gasilski dom, pomembno pridobitev iz tega časa pa je pomenila tudi nabava avtocisterne. Tako kot pogostokrat v zgodovini društva je nihanje članstva in motiviranosti za delo pomenilo velik izziv. Tako tudi leta 1964, ko je zaradi upada članstva vodstvo prevzel Ferenc Hajoš ml., ki se je posebej posvetil vključevanju mladih gasilcev, kar mu je tudi uspelo. Ob 110. obletnici je izšla Kronika Lendavskega gasilstva 1873-1983 avtorja Sándorja Varge.
Poleg gašenja požarov se je društvo v vseh desetletjih delovanja izkazovalo tudi pri pogostih velikih poplavah, ves čas po vojni pa tesno sodelovalo tudi z Industrijskim gasilskim društvom Nafta.
Letošnje leto, tako kot ob vse okroglih obletnicah doslej, ne bomo praznovali le v Lendavi, temveč v vseh gasilskih organizacijah v Prekmurju, saj je po vzoru lendavskega društva v pokrajini v različnih obdobjih nastalo 172 uspešnih gasilskih organizacij, ob čemer je izšla tudi obsežna monografija Gasilstvo v Prekmurju 1873 – 2003 avtorja Franca Gomboca.
V približno 1400 gasilskih društev v Sloveniji je vključenih skoraj okoli 150.000 ljudi, med temi je okrog 50.000 operativnih članov. Slovenska gasilska društva so vključena v 120 občinskih ali medobčinskih gasilskih zvez.
V spomin možu plemenitih načel in dejanj
Ustanovitelju društva Prostovoljnega gasilskega društva Lendava Mihalyu Kakasdiju Hajósu so se župan Občine Lendava Janez Magyar, predsednica PGD Lendava Suzana Marčeta in Ferenc Hajós, vnuk ustanovitelja in častni predsednik društva, poklonili s položitvijo venca pri grobnici v Cerkvi Svete Trojice v Lendavskih Goricah.
150. obletnico bo PGD Lendava danes zvečer obeležil tudi s slavnostno sejo, na kateri bodo podelili društvena in jubilejna priznanja. Osrednja slovesnost ob praznovanju 150. obletnice PGD Lendava pa bo jutri, 27. maja 2023, ob 15. uri na lokaciji Industrijske ulice 1 v Lendavi. Pred prireditvijo bo svečani mimohod gasilcev po Kolodvorski ulici, v večernih urah pa prava gasilska veselica z glasbeno skupino New Casino.
