Danes, 26. aprila, mineva 77 let od začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja, ki so usodno zaznamovale tudi socialno, gospodarsko in kulturno podobo Lendava. S položitvijo vencev k spomeniku na judovskem pokopališču v Dolgi vasi so se žrtvam poklonili župan Občine Lendava Janez Magyar, konzulka Generalnega konzulata Madžarske v Lendavi dr. Anita Czikó, podpredsednica Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Zsuzsanna Bači, namestnik načelnice Upravne enote Lendava Robert Doler in predsednica Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Judit Vida Törnar.
Spominjamo se
Izjemna duhovna, družbena intelektualna in človeška sled judovske skupnosti v naših življenjskih prostorih nas še danes, tudi mnogo desetletij po njenem skoraj popolnem izbrisu zavezuje k temu, da se je s spoštovanjem, hvaležnostjo in zaradi dogodkov med drugo svetovno vojno tudi z grozo nad nečlovečnostjo človeka - SPOMINJAMO.
Mnogo stereotipi in poenostavljanja spremljajo ljudstvo, ki mu v zgodovini človeštva ni bilo prizaneseno. Bili so preganjani, getoizirani in zaničevani, a obdajala jih je tudi avra karizmatičnosti, izbranosti in vplivnosti. Judje so kljub svojemu majhnemu številu človeštvu prispevali nesorazmerno veliko in enako velja tudi za Slovenijo, Prekmurje, Lendavo. Zato ohranjamo, se vsakič znova spomnimo in poklonimo njihovemu znatnemu prispevku k podobi in identiteti našega mesta, a na žalost tudi tragičnim sekvencam človeške zgodovine, ki jih je potrebno oznanjati s klicaji in tudi vprašaji. Da se ne bi ponovili in da bi nas vsakič znova opozorili. Tudi danes, ob tej priložnosti.
Eno največjih judovskih središč se je pričelo oblikovati proti koncu 18. stoletja v Prekmurju. Judje so v pretežno agrarno prekmursko pokrajino prinesli nekatere obrti, uvedli trgovino, prinesli kapital, začeli ukvarjati s tiskarstvom, bančništvom, tovarnami, hoteli, bankami. Velik poudarek so dajali tudi izobrazbi, zato je med njimi bilo tudi veliko pravnikov in zdravnikov. Srečni mirni časi, kot se je reklo obdobju med letom nagodbe 1867 in 1914, so bili prav takšni tudi za razvoj našega mesta, h kateremu so znaten prispevek dali tudi someščani judovske provenience. A tem časom je z drugo svetovno vojno sledilo tragično sosledje dogodkov, s skupnim imenom »končna rešitev judovskega vprašanja«. Proces uničenja evropskega judovstva je v pokrajini ob Muri bil na žalost učinkovito in katastrofalno izpolnjen. Več kot 85 odstotkov Judov je bilo pobitih v času vojne, skoraj vsi preostali so odšli iz pokrajine kmalu po njej. Ostale so samo sence spominjanja nanje in naša zaveza, da bomo tako njihovo zapuščino kot opomin na grozodejstva ohranjali za zanamce. Tej zavezi se je s položitvijo venca na dolgovaškem judovskem pokopališču pridružujemo tudi letos.
