Danes je župan Občine Lendava Janez Magyar sprejel domačo pesnico, pisateljico, prevajalko, lektorico in raziskovalko z doktoratom iz knjižničarstva Judit Zagorec Csuka, ki mu je ob tej priložnosti osebno predala zbornik njenih študij z naslovom Kult Zrinskih v madžarskem, hrvaškem in slovenskem obmejnem pasu.
Župan se je avtorici, ki je za zasluge pri negovanju madžarskega jezika in kulture v zamejstvu letos januarja na Madžarskem prejela tudi naslov vitezinja kulture, iskreno zahvalil za velik prispevek pri podpori, razvijanju in negovanju kulturne prekmurskih Madžarov. Izid novega avtorskega dela Judit Zagorec Csuka, zbornik študij o kultu dinastije Zrinskih, je finančno podprla tudi Občina Lendava, z izidom te knjige pa se je avtorica poklonila 400. obletnici rojstva pesnika Nikolaja Zrinskega.
O dinastiji Zrinskih
Plemiška rodbina Zrinjskih / Zrínyi je imela v preteklih stoletjih izjemen pomen na vplivnem območju, ki ga je imela v posesti. O tem danes pričajo mnoga spominska obeležja, festivali, konference, memorialni dogodki in poimenovanja, ki nosijo ime te plemenite rodbine tako na Hrvaškem, Madžarskem kot v Sloveniji. Njeni člani so bili pomembni vojskovodje, državniki, pesniki, ki so imeli izjemno pomembno vlogo v javnem življenju takratnih ozemelj Hrvaške in Madžarske, kamor je sodila tudi Dolnja Lendava. Njihov pomen in vpliv v številnih študijah in raziskavah raziskujejo tudi mnogi lendavski zgodovinarji in raziskovalci, med katerimi ima vodilno mesto dr. Judit Zagorec Csuka, ki jo ta tema prevzema vse od študentskih let. Letos je izdala knjigo A Zrínyi-kultusz napjainkban – a magyar, horvat és Szlovén határsávban.
Družina Zrinjski/Zrínyi je vplivna madžarsko hrvaška plemiška rodbina, ki so ji v 16. stoletju podelili tudi področje Međimurja. Nikola IV. je postal glavni vojaški poveljnik v jugozahodnem delu Ogrske. Z vztrajno obrambo Sigeta (s katero je zaustavil turško prodiranje proti Dunaju) in z junaško smrtjo si je pridobil svetovno slavo. Pomen in vpliv rodbine na družbena dogajanja na Hrvaškem je kasneje še naraščal in dosegel višek sredi 17. stoletja z bratoma Nikolo VII. in Petrom IV. Slednji je zaradi sodelovanja v neuspeli zaroti proti dunajskemu dvoru padel v nemilost pri habsburških oblasteh; bil je obsojen na smrt in usmrčen. Imetje vse rodbine Zrinjskih je bilo zaplenjeno; dunajske oblasti so poskrbele, da sta v kratkem času umrla tudi preostala dva moška potomca rodbine.
Državnik Nikola Zrinjski/Miklós Zrínyi je tudi avtor ene prvih epskih pesnitev v madžarski književnosti. Kot Nikola Zrinjski je leta 1647 postal tudi podkralj Hrvaške. Njegovo najboljše literarno delo in hkrati eno največjih del madžarske književnosti je ep Szigeti veszedelem (Obleganje Szigeta), v katerem je opisal junaško obrambo trdnjave Szigetvar, ki jo je leta 1566 oblegala vojska Sultana Sulejmana II.
