V Lendavi smo včeraj, 26. novembra 2024, s kulturnim dogodkom obeležili 100. obletnico rojstva ene največjih slovenskih igralk, Duše Počkaj, ki je bila rojena prav v Lendavi. Otvoritev kar dveh razstav v poklon legendarni slovenski igralki v avli Gledališke in koncertne dvorane Lendava je združila številne ljubitelje kulture in mlade ustvarjalce. Slavnostni dogodek se je zaključil z odkritjem doprsnega kipa Duše Počkaj ob gledališki in koncertni dvorani, ki sta ga odkrila sin Duše Počkaj, Matija Rozman, in župan Občine Lendava Janez Magyar.
V svojem nagovoru je župana občine Lendava Janez Magyar poudaril pomen Duše Počkaj za slovensko kulturo in njeno izjemno zapuščino. V svojem nagovoru je izpostavil pomen ohranjanja kulturne dediščine in dejal, da naj ta postavljen kip in razstavi ne bodo zgolj spomin na življenje in delo Duše Počkaj, ampak tudi povabilo, da negujemo naše korenine in spoštujemo dosežke, ki bogatijo našo skupnost.
Tudi direktorica Knjižnice – Kulturnega centra Lendava, dr. Judit Zágorec-Csuka, je v svojem govoru osvetlila igralkino življenje in delo ter izpostavila njen prispevek k slovenski dramatiki, filmu in radijskemu ustvarjanju.
Ob otvoritvi razstave je Matija Rozman, član ansambla SNG Drama Ljubljana, s prisrčnimi besedami obudil spomine na svojo mater in njeno predanost umetnosti. Poudaril je, kako pomembno je ohranjati kulturno dediščino in jo prenašati na mlajše generacije.
Prireditev se je začela s slavnostno otvoritvijo razstave, ki osvetljuje bogato življenje in umetniški opus Duše Počkaj. Vzporedno je bila odprta tudi likovna razstava, ki so jo pripravili učenci dvojezičnih osnovnih šol z območja Lendave in otroci iz Vrtca Lendava ki so s svojimi mentorji sodelovali pri ustvarjanju umetniških del na temo Duše Počkaj. Dogodek sta z glasbenima točkama obogatili učenki Glasbene šole Lendava, Iva Dragošič in Maša Magyar.
Osrednji del prireditve je bilo odkritje doprsnega kipa Duše Počkaj, ki sta ga slavnostno odkrila župan Janez Magyar in Matija Rozman, ob zvokih šansonov, ki jih je nekoč pela Duša Počkaj.
Odkritje kipa Duše Počkaj ni le počastitev njene neprecenljive zapuščine, temveč tudi poklon vsemu, kar je prispevala k razvoju slovenske kulture.
Duša Počkaj
Dolnja Lendava, 16. november 1924 – Ljubljana, 24. junij 1982
Duša Počkaj velja za eno naših največjih dramskih igralk modernega obdobja. Svoje življenje je posvetila gledališču, igrala pa je tudi v slovenskih filmih.
Igralka Duša Počkaj se je rodila v Dolnji Lendavi 16. novembra 1924. Njen oče je bil po poklicu uradnik in je delal v Lendavi. Zaradi očetove službe se je bila družina kasneje primorana preseliti v Niš, zato je tam obiskovala osnovno šolo. Po maturi se je vpisala na arhitekturo, po vojni pa je bila med prvimi študentkami na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Študij je zaključila leta 1949. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Bila je vodilna igralka svojega časa. Že od začetka svoje kariere je nastopala tudi na radiu. Na trakovih je ohranjenih 195 radijskih iger z njenimi vlogami. Bila je odlična tudi v interpretiranju songov in šansonov. Leta 1988 je pri založbi Sanje izšla njena zgoščenka Šansoni.
Nastopala je v eksperimentalnih gledališčih, igrala v radijskih igrah, TV-dramah, številnih slovenskih filmih in se uveljavila tudi kot pevka šansonov. Na filmskem platnu je debitirala leta 1953 v filmu Jara gospoda kot statistka brez teksta. Ogromen uspeh pa je doživela leta 1961 s filmom Ples v dežju. Kritiki so njeno vlogo označili kot prvo pravo žensko vlogo v jugoslovanskem filmu. Za izjemno kreacijo je na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju leta 1961 dobila zlato areno in nagrado kritike. Naslednje leto pa je prejela nagrado Prešernovega sklada. Bila je tudi igralka leta 1979, za vlogo tete v filmu Ubij me nežno pa je leta 1980 v Nišu prejela nagrado Carica Teodora. Duša Počkaj je bila poročena z igralcem Lojzetom Rozmanom, ki se je rodil v Celju, in tako kot ona diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost ter se zaposlil v ljubljanski Drami.
Med predstavo Gozd ji je postalo slabo na odru. To je bil njen zadnji večer. Umrla je 24. junija 1982, stara 57 let, vendar njen vpliv in dediščina ostajata prisotna v slovenskem kulturnem prostoru. Še danes velja za navdih mnogim igralcem in igralkam ter za ikono slovenske gledališke in filmske umetnosti. V Cankarjevem domu so po njej poimenovali dvorano.
