Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava v sodelovanju z drugimi javnimi zavodi in inštitucijami že vrsto let pripravlja sklop prireditev, ki so jih poimenovali V spomin na Györgya Zalo. Svetovno znanemu kiparju, ki se je leta 1858 rodil v takratni Dolnji Lendavi, se je minulo soboto poklonil tudi župan Občine Lendava Janez Magyar in položil venec pri njegovem doprsnem kipu.
Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava z različnimi prireditvami že od leta 2008 neguje in ohranja spomin na dolnjelendavskega rojaka Györgya. Tudi letos so se ob počastitvi njegovega rojstva zvrstili številni dogodki in predstavitve. Med že tradicionalne sodijo polaganje vencev pri doprsnem kipu Györgya Zale na trgu, ki nosi njegovo ime, in spominska slovesnost. Na tradicionalni likovni razstavi, ki so jo otvorili v avli Gledališke in koncertne dvorane Lendava, so letos sodelovali učenci dvojezičnih osnovnih šol z območja Lendave. Ob tej priložnosti so podelili tudi nagrade za najboljša dela. Ustvarjalcem in nagrajencem je čestital tudi župan Janez Magyar.
György Zala se je rodil 16. aprila 1858 v meščanski družini takratne Dolnje Lendave kot György Mayer. Družina Mayer se je priselila v te kraje v 18. stoletju z Bavarske. Oče je imel tovarno porcelana v Pápi (Madžarska). Mladi György je kmalu izgubil starše. O letih, ki jih je družina preživela v Lendavi, je znanega le malo. Srednjo šolo je končal v Budimpešti, nato pa se vpisal na tehniško fakulteto, s katere pa se je kmalu prepisal na šolo za modeliranje in risanje. Želeč je postati slikar, toda Adolf Huszár ga je zvabil h kiparstvu. Postal je eden najbolj znanih, delovnih in zavzetih kiparjev na prehodu stoletja, ki je v kiparskih stvaritvah utelesil mnoge junaške, a hkrati tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine. Skupaj z madžarskima kiparjema, Alajosem Stróblom in Jánosem Fadruszom, je povzdignil madžarsko kiparstvo na evropsko raven. V dolgoletni plodni in uspešni umetniški karieri sta mu pozirala tudi cesar Franc Jožef in njegova soproga Elizabeta. Bil je profesor na akademiji, prijateljeval je z umetniško, politično in družbeno elito takratne monarhije, hkrati pa ostal zadržan gospod, katerega zasebno življenje je ostalo neznanka. Njegovo najbolj znano delo je nedvomno milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti. Umrl je 31. julija 1937, pokopan je na pokopališču Kerepeši v Budimpešti.
